Združitve in prevzemi, pogosto označeni s kratico M&A (angl. mergers and acquisitions), so splošen izraz za opis povezovanja lastništva podjetij. Povezovanje je mogoče doseči z različnimi vrstami finančnih transakcij, kot so združitev kapitala v en subjekt, nakup večinskega lastniškega deleža v drugem subjektu, nakup sredstev subjekta ali dejanski prevzem upravljanja subjekta.
Izraza združitve in prevzemi se pogosto uporabljata skupaj, a imata vseeno nekoliko različen pomen.
Ko prevzemnik (podjetje, ki kupuje drugo podjetje) prevzame ciljno podjetje (podjetje, ki se prevzema) in se vzpostavi kot novi lastnik, govorimo o prevzemu. Da se transakcija uvrsti med prevzeme, mora pridobljeni lastniški delež doseči določen prag, ki prevzemniku daje obvladujoč delež glasovalnih pravic. Praviloma je tak prag postavljen pri tretjini ali četrtini lastniškega deleža v ciljnem podjetju.
Po drugi strani izraz združitev opisuje povezovanje dveh podjetij, običajno podobne velikosti, ki združita svoje prednosti in na trgu nastopita kot en (nov) subjekt. V Sloveniji se združitev dveh podjetij izvede s pripojitvijo ali spojitvijo. Pripojitve so transakcije, pri katerih se vsa sredstva in obveznosti ciljnega podjetja prenesejo na prevzemnika, ki po transakciji preneha obstajati. Spojitve pa vključujejo ustanovitev novega podjetja, na katero se prenesejo vsa sredstva ciljnih podjetij, ta pa po prenosu prenehajo obstajati.
V obeh primerih so prvotni lastniki ciljnih podjetij nadomeščeni z deležem v obstoječem ali novonastalem naslednem podjetju. V zgornjem primeru gre za t. i. »kapitalsko združitev«, pri kateri prevzemnik za ciljno podjetje ne ponudi denarja. Lahko pa se prvotnim lastnikom poleg deležev v novem subjektu ponudi tudi denarno nadomestilo (v Sloveniji omejeno na desetino vrednosti novoizdanega kapitala).
Vrste združitev in prevzemov
Horizontalne združitve
Gre za primere, ko se združijo podjetja iz iste panoge, ki si med seboj vsaj delno, pogosto pa ne v celoti, konkurirajo. Smisel združitve je izkoriščanje ekonomij obsega, običajno na področjih proizvodnje, nabave, trženja ali tržnega deleža. Sinergije takih združitev lahko vplivajo na vse funkcije v podjetju, od raziskav in razvoja, podpornih funkcij, kadrov, pa vse do delovanja vodstva. Pri združitvi večjih podjetij obstaja tveganje, da se transakcija ne uresniči, saj je odvisna od odločitve oziroma odobritve pristojnih organov za varstvo konkurence.
Vertikalne združitve
Gre za transakcije med podjetji, povezanimi v vrednostni verigi dobave, znotraj iste panoge ali iz različnih panog. Združitev se zgodi med dvema neposrednima členoma vrednostne verige ali v manj očitnem posrednem členu. Praviloma eno podjetje že sodeluje z drugim, bodisi kot dobavitelj, kupec ali proizvajalec. Smisel transakcije izhaja iz možnosti diverzifikacije izdelkov in ekonomij obsega, izboljšanja tržnega položaja z zagotavljanjem znanja, dostopa do distribucijskih kanalov, tržnih informacij, ekskluzivne proizvodnje ali celo preprečevanja, da bi drugi konkurenti poslovali pod ugodnimi pogoji.
V Sloveniji so bile take združitve med letoma 1990 in 2010 razmeroma redke. Podjetja so bila namesto tega aktivnejša pri sklepanju strateških partnerstev. Vertikalna integracija je bila manj pomembna tudi zaradi informacijskega in tehničnega napredka, ki je omogočil nove inovativne poslovne modele.
Koncentrične združitve
Gre za transakcije, pri katerih so podjetja povezana s ključno tehnologijo, trgi ali procesi. Združitve se zgodijo zato, da podjetja skupaj razvijejo trg v obojestransko korist, razvijejo potrebno tehnologijo ali ponudijo nov nabor diferenciacije izdelkov. Koncentrična združitev ali prevzem je lahko motivirana tudi z namenom zmanjšanja stroškov in novih prihodkov, ki jih taka kombinacija lahko ustvari.
Konglomeratne združitve
Gre za transakcije med podjetji, ki niso prisotna v isti panogi in niso tehnološko povezana. Smisel združitev je zmanjšanje tveganja, saj naložba v novo panogo diverzificira denarne tokove in stabilizira donose. Na ta način se prevzemniku praviloma zniža strošek kapitala in poveča vrednost konglomerata. Po drugi strani obstajajo tudi sinergije iz poenotenja upravljanja, podpornih funkcij na ravni skupine in pogosto močnejšega finančnega položaja. Glede na pomanjkanje znanja na novih področjih konglomeratne združitve oziroma prevzemi odpirajo tudi vprašanje učinkovitosti. Ta bi bila lahko višja pri horizontalnih, vertikalnih ali celo koncentričnih združitvah. Konglomerati so pravni subjekt za diverzifikacijo tveganj in so še posebej primerni za posameznike ali družinske lastnike, kjer je skoraj vse družinsko premoženje vezano in ga je treba diverzificirati.
Povzeto po: LEP, T. (2020). Vrednost svetovalcev za lastnike podjetij v postopku prodaje lastniškega deleža. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.